Podružnična cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici

Pravilno orientirana cerkev stoji na vrhu hriba severozahodno od vasi, obdaja jo obzidje, vrisano okoli nje tudi na franciscejskem katastru (1823). V tlorisu si od vzhoda proti zahodu sledijo ravno zaključen prezbiterij, pravokotna ladja s kapelama ter vanjo vgrajen zvonik kvadratnega tlorisa; v kotih med kapelama in prezbiterijem sta zakristiji. V srednjem veku zgrajena cerkev se prvič omenja v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. V 17. stoletju jo omenja več vizitacij in tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Najstarejši del je prezbiterij, ladja s kapelama je mlajša, verjetno iz sredine osemdesetih let 17. stoletja, v prvi četrtini 18. stoletja je bila barokizirana.

V Valvasorjevem času je cerkev imela le dva oltarja, posvečena sv. Barbari in sv. Florijanu, med letoma 1743 in 1754 pa so postavili še tretjega, ki je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju. Na okvirju bifore zvonika je vklesana letnica 1775, in sicer so ga takrat povišali. Na cerkvenem ostrešju se dvakrat pojavi letnica 1771; ob sanaciji strehe leta 2019 je bilo nekaj lesenih tramov odbranih in domačini so iz njih izdelali svečnike z vgravirano letnico ter jim s tem vdahnili novo uporabnost.

Veliki kamniti oltar iz črnega kamna in z dekorativnimi vložki kamnov različnih barv (inkrustacijami) je na predeli datiran z letnico 1725. Mlajša lesena oltarja se danes kažeta v nekoliko okrnjeni obliki: več kipov je bilo tako z njih (kot z velikega oltarja) v drugi polovici prejšnjega stoletja odtujenih. Prižnica je signirano in datirano (1859) delo Štefana Šubica iz Poljan pri Škofji Loki. V zvoniku je z letnico 1875 datirana stolpna ura, iniciali J. M. pa verjetno govorita za izdelek Janeza M. Pogačnika.