Podružnična cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Medvedjem Brdu

Proti severovzhodu obrnjeno cerkev obdaja obzidano pokopališče, nekaj deset metrov vzhodno pod njim je izvir studenca (im. Pr’ Studenc), pri katerem so ženske včasih prale perilo.

V tlorisu cerkev sestavljajo skoraj kvadraten zvonik, pravokotna ladja in od nje le malenkost ožji kvadraten prezbiterij, ki ima na južni strani prizidano podolgovato zakristijo. Cerkev je prvič omenjena leta 1496 in potem v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti leta 1526, je pa gotovo starejša, saj je v njej (na južni ladijski steni) ohranjen fragment srednjeveške freske (bržkone sv. Jurij) iz začetka 15. stoletja.

Valvasor jo v Slavi vojvodine Kranjske (1689) omenja kot eno izmed sedemindvajsetih podružnic vrhniške župnije, danes je v okviru zavraške župnije.

Kot priča letnica 1684, najdena na podstrešju prezbiterija, je bil takrat bržkone sočasno podaljšani in razširjeni ladji prizidan prezbiterij z banjasto štukiranim obokom. Z letnico1730 datiran lesen veliki oltar je rezultat več predelav. V tronu je baročen kip zavetnice Katarine Aleksandrijske z zobatim kolesom ob nogah, palmovo vejico v desnici in mečem v levici, obdajata jo kipa Lucije s pladnjem z očmi in Barbare s kelihom – torej so vse svetnice upodobljene s svojimi običajnimi atributi. V niši atike je kip sv. Florijana, ki ga obstopata apostola Peter in Pavel s knjigo v rokah. Stranska oltarja in prižnica so mlajši (1866).