Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu

Pravilno orientirana cerkev v tlorisu sestavljajo zvonik kvadratnega tlorisa, ladja na osnovi pravokotnika s porezanimi vogali in s plitvima, rahlo izstopajočima stranskima kapelama ter skoraj kvadraten prvotni prezbiterij s plitvo vzdolžno kapelo na severni ter novo prizidano dvorano kvadratnega tlorisa s porezanimi vogali na južni strani; stavbo zaključuje ravno zaključen sedanji prezbiterij.

Cerkev je prvič omenjena v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti leta 1526. Sedanja poznobaročna stavba z neoklasicističnimi stilnimi elementi je bila pozidana konec 18. stoletja in jo je po slogovnih značilnostih mogoče postaviti v bližino arhitekta Ignaca Pragerja (1762–1830). Leta 1902 so povišali zvonik, takrat so tudi odstranili sprednji del obzidja, ki je oklepalo cerkev. Po koncu prve svetovne vojne se je končno lahko uresničila želja po povečanju cerkve. Načrte za prezidavo je po sugestijah deželnega konservatorja dr. Franceta Steleta naredil arhitekt Karol Holinsky.

Veliki oltar stebrnega tipa je iz začetka 19. stoletja. Severni je posvečen Mariji oz. Marijinemu oznanjenju. V tronu desnega, ki je bil prvotno posvečen apostoloma Andreju in Jerneju, je kip sv. Mihaela, ob njem stojita kipa apostolov Andreja in Jerneja. Po ustnem izročilu naj bi oltarja konec 18. stoletja izdelala mojstra, ki naj bi se bila obrti izučila na Dunaju. Delo iste delavnice je tudi prižnica.

Pred cerkvijo je po zavetniku imenovan trg, sredi katerega stoji od leta 2006 znamenje sv. Miklavža. Zlasti zaradi svoje tradicionalne postavitve kipa svetnika (v bronu ga je izdelal akademski kipar Jiři Bezlaj) na vrhu stebra, predstavlja izrazit prostorski poudarek. Nekaj metrov stran je pred domom Marije in Marte kiparska skupina Kristusa z Marijo in Marto iz leta 1994, delo akademske kiparke Alenke Vidrgar, čez cesto v bližini župnišča (EŠD 18618; stavba z elementi kmečkega baroka) pa še istega leta odkriti spomenik politiku in pomembnemu tvorcu krščanske socialne misli na Slovenskem domačinu dr. Andreju Gosarju (1887–1970) (EŠD 21501), delo iste kiparke.

Takoj zraven stoji v jedru še srednjeveška Dolscheinova hiša (danes Glasbena šol), kjer je bila včasih poštna postaja ob cesti med Vrhniko in Planino, malo naprej vzdolž Notranjske ceste pa stavba stare občine, zgrajena leta 1925 v tehniki predalčne gradnje (Fachwerk) (EŠD 18619).