Župnijska cerkev sv. Treh kraljev na Vrhu sv. Treh kraljev

Proti severovzhodu obrnjena cerkev, včasih tudi pomembno romarsko središče, stoji na platoju na vrhu hriba. Sredi glavne fasade stoji kvadraten zvonik, ki mu sledita pravokotna ladja in trisrano sklenjen prezbiterij; nanj se na jugovzhodni strani naslanja pravokotna zakristija. Ladja je obokana banjasto, prezbiterij pa delno rebrasto. Prvič je cerkev omenjena v urbarju loškega gospostva iz leta 1501. Sedanjo stavbo so, kot priča letnica na sklepniku oboka v prezbiteriju, zgradili okoli leta 1698; gorenjski arhidiakon Janez Andrej pl. Flachenfeld je v vizitacijskem poročilu leta 1704 zapisal, da je na novo zgrajena in še ne povsem dokončana. Čez tri leta (1709) pa je dobila še notranjo opremo in sicer veliki oltar, posvečen sv. Trem kraljem ter stranska, posvečena Mariji sedem žalosti ter sv. Apoloniji. Veliki stebrni oltar iz podpeškega kamna ima na stopnici inkrustiranega podesta vklesan napis 17 AS 09. V polkrožno zaključenem tronu je vstavljen polihromiran kamnit relief Poklona sv. treh kraljev, v temenu inkrustiranega okvirja je pritrjen ščit z grbom freisinške škofije. Stranska oltarja sta arhitekturno med seboj povsem enaka, v levem je polihromiran lesen relief Srca Marijinega, v desnem pa polihromiran lesen relief Srca Jezusovega. Reliefa sta delo kiparja Božidarja Pengova in sta zamenjala prvotna enako velika kamnita polihromirana reliefa s podobama Žalostne matere boje in sv. Apolonije, ki sta sedaj hranjena v Narodni galeriji v Ljubljani. Enotna izdelava vseh treh oltarjev kaže, da gre za izdelek ljubljanske kamnoseške delavnice iz nasledstva Mihaela Kuše (Mihael Cussa) iz druge polovice 17. stoletja.

Nekaj deset metrov pod cerkvijo je tik ob cesti hiša Petričeve domačije (št. 6; EŠD 14947). Pritlična stavba ima na sredi petosne glavne fasade lesen segmentnoločni pilastrski portal z rombasto dekoracijo, v sklepniku je vrezana letnica 1862 in pod njo stara hišna številka 15. Originalna dekorativna reliefno rezljana vrata imajo v nadsvetlobi figuralno skupino Bega v Egipt (torej Jožef in Marija z Detetom na osličku) z angelom stražarjem, med vzhodnima oknoma pa je hišno znamenje z baročnim lesenim kipcem sv. Florijana, zavetnika pred požarom.