Rimska pot

Krajša, a zaradi vzpona na Hrušico vseeno srednje zahtevna do zahtevna Rimska pot ima predvideno izhodišče pred Gostilnico in picerijo Žakelj, lahko pa se nanjo podamo iz središča naselja Grčarevec na robu Planinskega polja. Ne glede na izbrano smer vožnje se slabih 30 kilometrov dolga pot začne z vzponom.

Ob izhodišču na Kalcah se na pot podamo z nadmorske višine 500 m v smeri Ajdovščine in po dveh kilometrih pričnemo s skorajda 10-kilometrskim vzponom na Hrušico – vrh 100 kvadratnih kilometrov velike z gozdom porasle kraške planote med Trnovskim gozdom, Nanosom, Postojnsko kotlino in Logaško planoto, na vrhu katere na 873 metrih nad morjem stoji gostilna Stara pošta. Natanko tu je ob cesti, ki je bila zgrajena v času prvega rimskega cesarja Avgusta (63 pr. n. št. . – 14 n. št.) tudi lokacija nekdanje rimske poštne postaje Ad Pirum, ki jo je v zadnjih dveh desetletjih pred našim štetjem prav tako dal zgraditi Avgust. V gostilni je obiskovalcem na ogled tudi zanimiva muzejska razstava na temo te poznoantične trdnjave.

Ko se vzpenjamo proti vrhu po štirih kilometrih prečimo t.i. »rusko rido,« oster serpentinast zavoj, ki se nahaja le slab kilometer pred poznorimsko trdnjavo na Lanišču iz 4. stoletja našega štetja, ki se tik ob cesti ponuja kot zanimiva točka za postanek in ogled na 675 metrih nad morjem. Od tu nas do vrha loči še 6-kilometrski vzpon z 200-metrsko višinsko razliko po cesti, ki poteka skozi obsežne gozdove, v katerih kraljuje pretežno jelka.

Pot lahko sicer 2 km od trdnjave pri levem odcepu zapustimo in se odpravimo dobrega pol kilometra po poti, ob kateri nas na desni strani čaka največja smreka na logaškem; kraljevsko drevo s preko 53 metrov višine in preko 130 centimetrov debeline.

Po vrnitvi na traso poti, osvojenem vrhu in okrepčilu v gostilni Stara pošta, se po isti cesti, po kateri smo osvojili vrh, spustimo nazaj v smeri Logatca, kjer se 350 metrov pred utrdbo na Lanišču lahko odločimo za nadaljevanje vrnitve v »dolino« dobrih 5 km po isti cesti v smeri izhodiščne točke, lahko pa zavijemo ostro desno in nadaljujemo dobrih 7 kilometrov po gozdni makadamski poti v smeri Planinskega polja in naselja Grčarevec. Po 1 kilometru makadamske poti prikolesarimo do razgledišča pod Srnjakom, ki stoji na lokaciji nekdanje vojaške opazovalnice ob rapalski meji med nekdanjima Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS, 919 m nad morjem pod vrhom Srnjaka (918 m), drugega najvišjega vrha občine Logatec. Razgledišče ima pokrit prostor, ki lahko nudi zavetje vsaj 50-članski skupini kolesarjev ali pohodnikov, in nam ponuja čudovit pogled na logaško kotlino.

V Grčarevcu zavijemo na kratko levo na glavno cesto, ki jo hitro zapustimo in se usmerimo desno navzgor. Razgibane makadamske gozdne poti nas v zaključnih 5 km, mimo Kališ in Tončkovega doma, pripeljejo do izhodišča na Kalcah.