Pot na Žibrše

Žibrše so razložena hribovska vas, sredi prijetnega notranjskega hribovja, severozahodno od Logatca. Redke domačije so raztresene po hribih in grapah okrog 724 metrov visokega Šenčurjevega hriba, na katerega južnem pobočju leži osrednja gruča domačij z nekdanjim šolskim poslopjem in novim gasilskim domom. Z vrha se nam ponujajo razgledi po javorniškem hribovju, logaški planoti in ljubljanski kotlini vse do Alp s Triglavom na severozahodni strani.

Pogosto so Žibrše omenjene v zvezi s pitno vodo. Tako v šolski kroniki zasledimo, da so po izbruhu kolere med delavci, ki so gradili železniško progo Dunaj – Trst v letih od 1855 in kasneje, vozili čisto pitno vodo prav iz žibrških studencev. Voda je nekoč Žibršanom poganjala tudi mlinska kolesa. Še po drugi svetovni vojni so obratovali Bebrov, Turkov in Dolenčev mlin. Domačin Rečan pa je vodo iz potoka Reka izkoristil za pogon električnega generatorja in tako imel prvi v Žibršah električno razsvetljavo. Tudi prvi vodovod za potrebe Logatca je dovajal vodo iz Petkove grape. Danes je v Tincovi grapi na novo postavljen Grajski studenec, ki po dobri vodi slovi daleč prek občinskih meja.